Če sem pred časom objavila vaše zgodbe, je prav, da povem tudi mojo zgodbo o kontracepcijskih tabletah. V naši družini smo bili zmeraj odprti do takih tem, tako da kontracepcijske tablete niso bile skrivnost zame. Kdaj pa sem prišla v stik z njimi? V nadaljevanju.
Kontracepcijske tablete – moja zgodba
Vse se je začelo pri mojih šestnajstih, ko sem spoznala svojega prvega resnega fanta. Ko je prišlo tako daleč, da sem to tudi povedala doma, se je moja mami odločila, da me odpelje h ginekologinji. Prvega pregleda me je bilo noro strah, ker nisem vedela sploh, kaj pričakovat, ampak o tem kdaj drugič.
Beseda je nanesla tudi na kontracepcijske tablete in dobila sem recept. Še zdaj se spomnim, kako me je bilo strah, da bi se ob jemanju tabletk zredila. Potem sem jih pa začela jemat…
In moje počutje je šlo le navzdol. Začela sem hujšat, počutila sem se vse slabše, bila sem brez volje, skoz, ampak res SKOZ sem bila tečna, zadirčna, v glavnem,… ni bilo fino bit v moji bližini. Pa sem vztrajala. Potem pa so se začele vmesne krvavitve. Dokler nisem v enem mesecu 3x imela ‘menstruacije’. In mi je bilo dovolj, sem šla nazaj in… Dobila servirano ‘pa sej to ni nič takega’.
Tabletke sem dala stran (brez debate). Ampak kaj, ko se nisem počutila nič kaj boljše. Teža je bila še zmeraj prenizka, počutje pa katastrofalno. Brez volje, brez energije, izpadali so mi lasje, roke so se mi tresle,… In potem so prišli še panični napadi.
No, in potem je prišel Jan. Ki je vztrajal na preiskavah. Zamenjala sem zdravnico in po enem kupu obiskov takšnih in drugačnih specialistov smo ugotovili – težave s ščitnico!
Tako da jaz osebno kontracepcijskih tablet zagotovo ne priporočam, moja izkušnja z njimi res ni pozitivna. Moje posledice jemanja pa, na žalost, doživljenske.
Zelo bom vesela, če mi tudi ti zaupaš svojo zgodbo!
Xoxo, A.
