Nepravilno delovanje ščitnice ima svoje simptome, ki jih lahko kaj hitro prepoznaš. Ker sem do zdaj prejela kar nekaj vprašanj o tem, kako je izgledalo, PREDEN so mi ugotovili, da imam probleme s ščitnico (Hashimoto je moj ‘spremljevalec’), je dananšnja objava namenjena točno temu. Obdobju preden so odkrili, kar je narobe z mano, kakšne preiskave sem dala skozi, kaj sem doživljala in kako so se obnašali zdravniki.
ZAČETEK
Moje težave so se začele že kar nekaj let nazaj, pri okoli 16ih, ko sem začela jemati kontracepcijske tablete. Ne morem trditi, da so kontracepcijske tablete dejansko krive za nepravilno delovanje ščitnice, lahko pa povem, da sem začela težave opažati neposredno po začetku jemanja tablet. Še zdaj se spomnim, da me je skrbelo, da se bom začela rediti, sem pa v bistvu začela hujšati. Počutje je bilo zmeraj slabše, za kar sem krivila tablete in jih posledično tudi nehala jemati. Žal pa se počutje po prenehanju jemanja kontracepcisjkih tablet ni izboljšalo.
nepravilno delovanje ščitnice – simptomi
Hujšanje
Najbolj opazen simptom pri meni je bilo hujšanje. V roku dveh mesecev sem namreč shujšala iz zdravih 53kg, na shiranih 48kg (za mojo velikost govorim), moja najnižja teža pa je bila 46kg, pri 165cm višine. Pri tem naj poudarim, da nikdar nisem bila na dieti, nikdar nisem pazila kdaj in kaj jem in nikdar nisem želela hujšat. Nisem nek ljubitelj zelenjave in včasih sem kruh jedla skoraj pri vsakem obroku. Testenine? Kruh obvezno zraven. Rižota? Brez kruha ne bo šlo. In podobno. Ogromno sem jedla zvečer in ponoči, saj sem v tistem obdobju ogromno prežurala in hodila naokoli.
Ko greš k zdravniku in poveš, da hujšaš in da ne veš, kaj je narobe, ŽAL, večina njih najprej pomisli na motnje hranjenja. In ti, ko si že tako občutljiv in slabe volje, ker pri 16ih izgubiti še tisto malo oblin, kar si jih imela, ni ravno zabavno, začne razlagat, kako je treba več jest in podobno. Bull s*it. Pardon izrazu. Pri meni je prišlo tako daleč, da sem s sabo v ordinacijo jemala mamo, da je lahko potrdila, da jem normalno in ne hujšam zanalašč.
Glavoboli
Neprestani glavoboli so me (in me občasno še) spremljali kar lep čas. Nič ni pomagalo, glava je bila težka in utrujena. Brez nekega vzroka in vzorca. Takratna zdravnica me je želela prepričat, da je krivo prekomerno učenje, čemur so se vsi, ki me poznajo, samo nasmejali.
Utrujenost
Ah, ta utrujenost. Ko se zjutraj zbudiš noro utrujen. Ko je že prehod iz postelje do kavča nor napor in ko je vse, kar si želiš le počitek. Ko si enostavno rečeš, da ne moreš več. In komaj čakaš, da boš lahko ležala, ležala, ležala… In delala nič. Počivala.
Pomanjkanje energije in volje
Enostavno se mi nič ni dalo. Nisem imela volje do ničesar, nič me ni več veselilo. Nikamor nisem želela iti, do družbe mi ni bilo in kakršnokoli opravilo mi je bilo odveč. Pa ne govorim zdaj o pospravljanju ali čiščenju. Govorim o koncertih, zabavah, branju, druženju in vseh drugih opravilih, ki bi mi naj bila v veselje. Enostavno mučno mi je bilo.
Srčna aritmija
Nepravilen srčni utrip je tisti del simptomov, ki sem ga jaz najmanj občutila, je bil pa za zdravnico najbolj zaskrbljujoč. Čeprav ga dolgo nismo odkrili…
Tresavica
Joj, ko se spomnim, kako so se meni včasih tresle roke. VIDNO tresle. Tirolog (=zdravnik za ščitnico) mi je rekel, da v večini tresenje rok preverijo z listom papirja, ki ga položijo na dlani, ampak pri meni to ni treba, ker se že s prostim očesom vidi. Roke so se mi res nenormalno tresle, kar je včasih vplivalo tudi name in na mojo okolico. Polivanje pač ni ravno znak zrele odrasle osebe 😉
Panični napadi
Simptom, ki je končno privedel do diagnoze. Panični napadi, ki so se zgodili kjerkoli in kadarkoli, brez nekega vzroka. Srce mi je začelo noro utripat, pozabila sem dihat, treslo me je in jokala sem. Pojma nimam, kako dolgo so trajali, pomoje pa nekje med 10 in 15 minut, potem pa sem bila samo noro, noro utrujena.
Zdravniki
Od začetka svojih težav pa do dejansko odkrite diagnoze sem zamenjala kar tri zdravnike. Prva je glavne težave (hujšanje, glavoboli,…) pripisovala učenju, drugi se je odločil, da je vse skupaj stres in me niti ni želel poslati na kakršnekoli preiskave, tretja pa (zlata zdravnica!) me je poslala k vsem možnim strokovnjakom. Bila sem pri kardiologu (za srce), nevrologu, otorinolaringologu (ravnotežje), preverila je kri in KONČNO videla nepravilno delovanje ščitnice.
Že ob samem dejstvu, da se končno ve, kaj je narobe z mano, je bil svet lepši, ko pa sem potem prvič vzela tablete za ščitnico, pa je bilo kot da bi se mi odprl nov svet. Čeprav me nepravilno delovanje ščitnice še zdaj včasih muči in ščitnica včasih dela tako in včasih tako, sem vesela, da vsaj vem, kaj se dogaja z mano in zakaj se počutim tako, kot se počutim.
Xoxo, A.
