Najina poroka

Od aprila mi že sporočate, da si želite izvedeti več o moji poroki in končno sem si vzela čas in nekaj o njej tudi napisala. Tako Jan kot jaz sva vedela, da ne želiva velike, razkošne poroke, ne želiva poročnih tradicij in ne želiva pompa.  Želela sva mirno, intimno poroko – poroko po najino!

ZAČETEK

Vsaka poroka se začne že dosti, dosti prej, preden se sploh zgodi – s vprašanjem. Jaz še danes ne morem verjet, da se je Jan spomnil in načrtoval, kdaj in kje me bo vprašal. Še huje pa je, da jaz sploh slutila nisem in je frajer s sabo skoraj cel teden nosil zaročni prstan! In čeprav mi ga je izročil na kraju, kjer bi lahko takoj padel v vodo, je izbral res popolno – tako mi je izlet na Sicilijo in na Turške stopnice ostal v najlepšem spominu!

PROBLEM

Ne boš verjela, ampak moj največji problem je bil izbira poročne priče. Nikogar nisem želela užaliti ali prizadeti, hkrati pa sem želela, da bo moja priča razumela, kaj je njena naloga – podpis poročnih listin in stati ob meni tisto uro. In to je to. Nobene dekliščine, nobenih običajev, ti samo pridi in se podpiši. Na koncu sem izbrala svojo sestrično in vesela sem, da je točno razumela, kaj pričakujem od nje!

OBLEKA

Že v štartu sem rekla, da prave poročne obleke ne želim, da pa nujno potrebujem novo oblekico. Tukaj gre zahvala mojemu stricu, ki se je samoiniciativno ponudil, da me pelje v Gradec, kjer mi bo poročno oblekico tudi kupil. Še zdaj se spomnim, kako lep in sončen dan je bil, ko smo šli, tako da sem si še nogavice slekla. Jaaa, tudi Jan je bil zraven. Ker je on moj glavni ‘razsodnik’, če bi oblačilo paše ali ne. Teta me je sicer malo zaskrbljeno (in potiho, da je Jan ne sliši) vprašala, če sploh lahko vidi oblekico, pa sem jo hitro pomirila.

No, na koncu smo oblekico kupili v drugi trgovini, ki smo jo obiskali, v centru Gradca. Čeprav me ni takoj prepričala, sem zdaj mnenja, da smo izbrali prav, saj sem v njej počutila kot princeska! Dolga, frfotava, elegantna in posebna. Totalno izven tega, kar po navadi nosim, ampak tako pravilna!

P DAN (POROKA)

Edina druga stvar, ki sem si ob oblekici zaželela, je bila frizura. In odlično je uspela (tudi zaradi Irresistable me lasnih podaljškov, ki sem jih nosila tisti dan!) in zdržala cel dan. Pri ličenju sem se zanesla sama nase in si ustvarila tak videz, kot sem ga navajena in je všeč meni. Jan je obleko že imel, sva pa mu srajco kupila v Zari, ki ima res čudovite srajce!

DRUŽINA

Vesela sem, da je na najin dan bila ob nama najina ožja družina. Nisva želela ogromno ljudi in nas nekaj čez dvajset je bilo točno tistih, ki sva si jih želela (še enkrat, K., pogrešani ste bili!). V zraku je bila res posebna energija in ljubezen. Babice (pa tete) so jokale, jaz sem se pa uspešno zadržala, čeprav sem bila prepričana, da me bo premagalo. Se pa nasmeška definitivno nisem znebila cel dan 😉 Objemi domačih po poroki in piknik doma je tisto, kar je najino poroko naredilo točno takšno, kot sva si jo želela!

Največji problem, s katerim sem se srečala na ta dan?
Ko si uradno ‘poročen’ podpišeš poročne listine. In prva stvar, ki mi jo matičarka reče? ‘Kar z novim priimkom, prosim.’ KAAAAJ? Pa kako, sej jaz to ne znam! Malo sem zmrznila, malo smo se smejali, na koncu pa prekopirala podpis svojega dragega. Pa je bil problem rešen 😉

Je pa na najini poroki nekdo manjkal. Nekdo, ki bo ob vsakem dogodku v mojem življenju manjkal. Pa čeprav je z mano v mojih mislih. Mami, verjemi, da te nisem edina pogrešala! Ampak si bila z nami, kolikor si zdaj lahko. In upam, da ti je bila moja poroka tako všeč, kot je bila meni!

Moja poroka je bila zagotovo eden izmed najlepših dni v mojem življenju, ljubezen in sreča, ki ju čutim, je neizmerna, in vesela, hvaležna in ponosna sem, da sem zdaj gospa, ki ima ob sebi gospoda, takšnega, kot sem si ga zmeraj želela! <3

Xoxo, A.