OMG – Noseča sem!

Danes nadaljujem svojo zgodbo o nosečnosti. Če te zanima najina pot do zanositve, enostavno KLIKNI TU. Zgodo nadaljujem tam, kjer sem nazadnje končala – noseča sem?

MENSTRUACIJA

Vse se je začelo decembra, ko menstruacije kar ni in ni bilo. Ampak, iskreno – nisem se kaj dosti obremenjevala, saj mi menstruacija ni prvič zamujala. Jan pa ni bil tako ravnodušen kot jaz, pa daj naredi test, pa naredi test,.. Pa sem še vedno čakala. Sej bo prišla! 😉 (Spoiler allert: NI!)

4. JANUAR

Končno je Jan s svojo zaskrbljenostjo dosegel svoje in dogovorila sva se, da prvi ponedeljek v januarju naredim test nosečnosti. Priznam, še zmeraj sem si mislila, da je brezveze in da bom ziher tisti dan potem dobila menstruacijo, kot se je že zgodilo…

No, ponedeljek je prišel, meni je zjutraj zvonila budilka, ležala sem v postelji in razmišljala ali naj se vstanem takoj, da naredim test, ko je Jan še doma ali naj še malo počivam (tisti dan sem delala od doma, pa se mi ni bilo treba zjutraj zrihtat). Zmagal je počitek, ker sem si itak mislila, da tako nič ne bo. Jan je odšel v službo, jaz pa sem končno prilezla iz postelje.

Pridem dol in imam test nastavljen na stranišču! Moj Jan <3 Točno ve, kako pozabljiva sem in mi pomembne stvari zmeraj nastavi. Ok, poiščem lonček, itak je jutro, lulat me, gremo, AKCIJA! Opravim svoje in v lonček potopim test.

NOSEČA SEM!

Niti nisem rabila čakat, takoj ko se je testna paličica napila z urinom… Prva črtica, druga črtica. OMG, KAAAAAJ?!? Noseča sem??? Priznam, da sem najprej slikala test, gledala v test, se tresla, jokala, se smejala… Potem pa poklicala Jana. Sploh ne vem, kako sem izdavila tistih par besed: »Mislim, da se nama bo življenje spremenilo!«. Ubogemu revežu najprej ni bilo nič jasno, kaj zdaj jaz jecljam, sploh, ker se je vozil v službo in prostoročno telefoniranje ni enako kvaliteten zvok. Potem mu je pa končno potegnila – A je pozitiven? JAAAA!

Moj naslednji korak je bilo guglanje ali je lahko test nosečnosti lažno pozitiven. Enostavno nisem mogla verjet, da so to res dogaja, midva sva ja na seznamu za IVF, imam samo en jajcevod, pa kako je to možno?? Čez cel dan sem gledala ti dve krasni črtici, da sta res tam, seveda sem fotko poslala tudi Janu, da je tudi on potrdil, čeprav, iskreno, dvoma ni bilo.

V meni so se mešala vsa možna čustva. Sreča, šok, veselje, zaskrbljenost, nejevera, strah, totalno navdušenje pa verjetno še kaj. Tudi če si tega še kako želiš, so prvi občutki taka mešanica vsega, da prav ne veš, kaj zdaj točno čutiš. Ker zdaj pa je treba na ful stvari pomislit, ogromno stvari rešit, bo ful dela, preden pride otrok, kako povedat in kdaj, kaj si zdaj želim, a je vse ok in kaj pa če ni?

Poooteeeem, potem pa se je začelo računanje – kdaj sem zanosila, koliko sem noseča, kdaj bo dojenček? Priznam, tisti ponedeljek so bile cel dan moje misli samo pri mali čebelici v mojem trebuščku. Vsake toliko so me premagale solze in najtežje je bilo, da sma se dogovorila, da to ostane najina skrivnost.

Tisti dan sva kupila še test, ki ti pove, v katerem tednu si, ker sem bila firbec. In celo noč nisem spala, ker sem razmišljala, kaj pa če bo ta negativen? Seveda tudi ta ni bil negativen – sem pa se to jutro vstala takoj z Janom in naredila test, ki ga je gledal Jan, ali je ali ni. Jaz si nisem upala!

In potem… Potem sem vklopila možgane in ugotovila, da je danes  4.1., dan, ko sem tri leta nazaj izgubila svojo mami. Dan, ki je bil zame negativen, je postal dan, ko sem prejela najlepšo novico sploh – NOSEČA SEM!

Xoxo, A.