Gledam slike na instagramu, na sliki družinica, mamica s trebuščkom in ati s sinkom. Izgledajo srečni, žarijo, smejijo se. In potem komentar pod sliko: ‘Grdi ste.’ Od nekoga, ki nima niti objavljene svoje fotografije in niti ne pove, kako mu je ime. Dragi neznanec, kaj točno si želel s tem komentarjem doseči? A se sedaj res počutiš tako zelo bolje in superiorno? Je bilo tega res treba? Veš, tej družinici je na koncu dneva čisto gladko malo vseeno, če tebi, anonimnežu, niso všeč. Pa na koncu, če ti niso všeč, pojdi dalje! Pusti jih, da so srečni! Ne potrebujejo tvojega všečka, sledenja, komentarja,… Ne potrebujejo te! In ti, glej lepe stvari. Glej tisto, kar tebe veseli. ne kvari si dneva s fotografijami, ki ti niso všeč. Ker te nihče ne sili biti na točno tistem profilu in gledati točno njihove slike. A ti grejo res fejst na živce? Ma stisni že tisti gumbek na katerem piše ‘block’, pa boste vsi imeli nekaj od tega. Oni, ker tebe s tvojimi žaljivimi in nekonstruktivnimi komentarji res ne potrebujejo, in ti, ker se boš rešil vsebine, ki ti ni všeč. Pojdi dalje in išči pozitivo!
Dekle objavi svojo fotografijo na facebooku. Na fotografiji nič groznega, samo mlada punca, ki se smeji v objektiv. In komentar pod njo? ‘Joj, kako si grda!’. Pa komu to pomaga?!? Vidiš, ta mlada punca mogoče ne zna komentarja še sprejeti in ga predelati in razumeti, da negativni anonimneži na spletu niso vredni dveh minut tvojega časa (da izbrišeš grd komentar in osebo blokiraš je dovolj minuta in to je ves čas, ki ga je smotrno kateremukoli od teh sploh namenit). Lahko jo prizadane. A je to tvoj namen? Si res tak nizkotnež, da ti je všeč, ko je nekomu hudo zaradi tebe? Kaj pa če gremo celo dalje in tej punci ni samo hudo ampak se zaradi tebe tudi poškoduje? Ti bo še zmeraj vseeno? Boš še naprej mogočno hrumel po internetu skrit za profilno fotografijo, ki o tebi ne pove ničesar in žalil vsakega, ki ti pride na pot? Je hranjenje tvojega ega res vredno več kot človeško življenje? Zamisli se malo, kaj lahko tvoje besede (ki niso vredne NIČ!) povzročijo in koliko bolečine lahko prinesejo!
Punca, ki piše blog. Se vsak dan trudi, dela vsebine, daje v svoj košček spleta košček sebe, dobiva sledilce (ali pa tudi ne) ampak dela nekaj, kar jo veseli. Primarna publika? Ženske, seveda. In se najde en tip, ki ji napiše: ‘Zakaj objavljaš, saj nisi nikomur zanimiva?’. Pa, kako, da ne, če jo spremlja nekaj ljudi. Pa četudi je teh nekaj samo 10, ona v tem uživa. In če tebi ni zanimiva ne pomeni, da tudi drugim ni. In če ti že ni zanimiva, ma ne spremljaj je, ne beri je, pojdi dalje, beri to, kar te zanima in pusti druge, da uživajo v njenem delu. Z lahkoto s takimi besedami nekomu odvzameš veselje do pisanja, veselje in ljub hobi. Pa, sej ti ne vlagaš v njo, z njenim delom nisi povezan in četudi ona v svoj blog vloži ves svoj prosti čas in denar, ne boš verjel, ti nisi nič na slabšem! Pojdi dalje, pusti, da piše. Pa ne beri, če ti ne paše!
Tema na forumu: A še kdo misli, da je tainta blog zanič? In spodaj komentarji, da ja, da je ta blogerka vzvišena, naduta, nesramna, afnasta, ma ne vem, kaj še vse. In je niti ena oseba na tem forumu sploh nikoli ni v živo srečala! A res lahko sodimo ljudi samo po tistem, kar (ponavadi premišljeno) objavijo sami? Pa ne pravim, da ti morajo biti vsi všeč, tudi meni vsi ne sedejo, da ne bo pomote, ampak res imam kaj boljšega za delat kot da se spravljat pisat po spletu, kako so zanič. Ker niso. Samo meni osebno ne pašejo. In to je moja pravica. In tvoja. In sosedova. vsak si izbere, kdo in kaj mu je všeč in kdo in mu ni. Ni panike. Ni pa tvoja pravica (anonimno) razlagat širnemu vesolju, kako je ta oseba totalno zanič, ker pač tebi ni všeč. Ma ni zanič, zakaj bi bila?!? Ker ima drugačen naglas kot ti? Ker si upa kdaj povedat stvari, ki ti niso všeč? Ker je poznana? Ker služi denar z nečim, kar jo veseli? Ker uživa v življenju? Preberi ta vprašanja še enkrat. Nič od tega ni in ne more bit razlog, da nekoga žališ po spletu.
Verjemi, marsikdo nima nič proti utemeljeni in konstruktivni kritiki. Pridi in povej, lej, lahko bi bil tvoj blog boljši, če bi delala to in to. Okej, super, hvala, sprejmem in bom razmislila. Če pa rečeš samo, tvoj blog je zanič! pa to ni kritika. Nep, tole je žaljitev. Ki je nepotrebna, nesramna in brezveze. In če se še tako trudim razumet take osebe, enostavno ne morem. Pa zmeraj, ko je kaj podobnega priletelo v mojo smer, sem se trudila z osebo pogovorit. Da vidim, kaj ga je zmotilo, kaj je razlog, da se sploh trudi me užalit. Pa nikdar nisem nikamor prišla, ker se s takimi osebki enostavno ne da imet pogovora. Tupijo svoje, ko jih kaj vprašaš zignorijajo vprašanje in so že v osnovi prepričani, da si ti najslabši. In se ne splača, res ne.
Zato par besed zate, dragi anonimnež:
DAJ SVOJO ENERGIJO USMERI DRUGAM. NE V ŽALJENJE, NE V POSMEHOVANJE, NE V NEGATIVO. A NI ŽIVLJENJE LEPŠE, ČE SE UKVARJAŠ Z LEPIMI STVARMI? A NI ŽIVLJENJE LAŽJE, ČE SI VSAK DAN NE USTVARJAŠ NEGATIVE?
In par besed zate, ki si že kdaj doživela kakšno od zgoraj opisanih (ali pa podobnih) situacij:
NOBEN NEGATIVEN KOMENTAR NI VREDEN NE TVOJEGA ČASA, NE TVOJIH ŽIVCEV. IN NE OBREMENJUJ SE Z NJIMI. POGLEJ OKOLI SEBE, NEKJE JE ZAGOTOVO NEKDO, KI TE NE VIDI V NEGATIVNI LUČI. IN TE IMA RAD TAKŠNO KOT SI. IN ZA TO SE IMEJ TUDI TI RADA TAKŠNO, KOT SI, TEM SPLETNIM ANONIMNEŽEM PA NAMENI TOČNO MINUTO SVOJEGA ČASA – ZA IZBRIS IN ZA BLOCK!
#VsiZaSpoštovanje
Xoxo, A.