Moja porodna zgodba – drugič

Po zapletih pri prvem porodu so mi vsi sveto obljubljali, da je drugič lažje, hitreje, brez zapletov in da zagotovo dvakrat zapored ne more iti nič narobe. Pa je res tako? Moja porodna zgodba – drugič te čaka v objavi!

Moja porodna zgodba – v drugič

Že pri Teotu sem vedela, da če še kdaj, grem zagotovo ponovno na Ptuj rodit. Ker sem bila res zadovoljna tam, osebje je noro prijazno, ustrežljivo, strokovno. Sem pa tudi tokrat hodila v Maribor na redne ultrazvoke, saj so na morfologiji ugotovili manjši plod. A ker je rastla, ni šlo za zastoj rasti, ampak je pač… manjša. Vseeno so me redno spremljali.

Tako sem imela zadnji ultrazvok 3 dni pred predvidenim datumom poroda (PDP), kjer so mi rekli, da naj pridem v ponedeljek (2 dni po PDP) na sprožitev. Kar mi, iskreno, ni prav nič dišalo. V soboto, na moj PDP, sem šla na pregled na Ptuj (kot bi naj na PDP), kjer je zdravnica ugotovila, da se še nič ne dogaja, da še nič ni pripravljeno in da bomo počakali. Kar mi je bilo zelo všeč. Nimam nič proti sprožitvi kot taki, ampak nisem si pa želela nekaj na silo, če ni potrebno.

Naslednji pregled

Naslednji pregled sem imela v sredo, 18.10., zjutraj – kjer se moja porodna zgodba tudi začne. Najprej CTG, ki je bil lep, potem pa sem čakala na pregled pri zdravnici. Ko me je pogledala, je s prve rekla, vi ste za rodit, lahko vam predrem ovoje, pa gremo. Me je kar malo šokiralo, hihi. Pa sem jo najprej vprašala, kako je spodaj.

In sem bila odprta 3-4cm, vse je bilo že zmehčano in pripravljeno. Ker sem imela izkušnjo s strippingom že prvič, sem jo prosila, če je možno, da najprej sprobamo to, pa če ne bo nič, potem še zmeraj lahko kasneje predremo ovoje. Na srečo se je strinjala in mi naredila stripping.

KAJ JE STRIPPING?
Stripping je neke vrste masaža, pri kateri umakne plodove ovoje od materničnega vratu, kar naj bi sproščalo hormone, ki so odgovorni za začetek poroda. Prvič (pri Teotu) mi je bilo neprijetno, pa tudi zakrvavela sem, tokrat ni bilo bolečine, niti krvavitve.

Zmenili sva se, da grem nekaj pojest, na sprehod,… in pridem čez 2-3 ure nazaj. Še prej pa grem v laboratorij, da preverima kri, saj sem imela blago trombocitopenijo (znižano število trombocitov v krvi). Jaz grem v laboratorij, Janu razložim vse in midva se odpeljeva iz porodnišnice.

Prvi popadki

Pri izvozu iz bolnišnice sem dobila prvi popadek – jaaaa, porodna zgodba se je tudi uradno začela! Janu še sicer nisem nič rekla, ker en popadek še nič ne pomeni. Ampak, do kitajske restavracije, kamor sva šla jest, sem pa že vedela, da je to to. Popadke se je sicer dalo preživet in predihat, pa tudi prepogosti še niso bili, tako da nisem delala panike, sva šla na kosilo, na pijačo, domov zrihtat stvari za Teota za babico in dedija, pa potem nazaj.

V porodnišnico sva prišla okoli 14.00, kjer so me dali na CTG, Jan je pa počakal zunaj. Ko sem se vlegla na CTG so popadki čudežno skoraj prenehali, v vsem času ležanja sem imela 2! Tako da sem vedela, da se morem premikat, če hočem, da je kaj. Oziroma vsaj sedet, absolutno ne ležat.

Naša babica

Po CTG-ju me je pregledala in me poslala pod tuš, da se začne še bolj dogajat. Potem pa v porodno sobo, kjer se mi je pridružil tudi Jan. Okoli 15.00 se je babica zamenjala in lahko si predstavljaš mojo srečo, ko sem na hodniku zaslišala ‘našo’ babico, tisto, ki je že Teotu pomagala na svet.

Draga babica Lirija, na tem mestu res vam najlepša hvala za vse! Za vso skrb, pozornost, pogovore, nasvete in za dva krasna otroka, ki sta tukaj zaradi vas.

No, babica je prišla po predaji k meni in me vprašala, kaj si želim od poroda. Moj odgovor? Da je mala čimprej zunaj in Ultivo hočem! Se mi je zasmejala, ok, potem pa vam predremo ovoje? Sem rekla, ja, zdaj smo itak že tako daleč.

Vmes sem imela redne popadke, ampak sem se med njimi smejala, pogovarjala, hodila naokoli. Sem pa vsak popadek predihala, se trudila biti čimbolj mehka in sproščena. Uspevalo mi je skoraj do zadnjega!

No, mi babica predre ovoje, sem šla še lulat, ona pa je šla vmes po CTG. V tistem sem jo tudi spraševala, kdaj bo čas za Ultivo. Njen odgovor? Ja, te vam jo morem zdaj naredit, to bo šlo hitro, potem več ne bo časa za njo.

Iztis

Mi namesti CTG in ugotovi, da so utripi slabi. Najprej me je začela obračat naokoli, vmes so prišli tisti popadke, kjer te sili na tiščanje, poklicala je zdravnico, ker utrip ni in ni bil boljši in nastala je panika! Vmes sem jaz zamrznila, saj je prišel nazaj spomin na Teotovo rojstvo. Osebje pa je poklicalo predstojnico dr. Bosiljevo, ki je prišla in naredila red.

Vem, da smo se drli VSI! Bosiljeva name, ampak iskreno, ne vem, kaj. Ko je videla, da ne registriram, je nadrla še Jana, naj pride za mano in naj se on dere na mene, kaj morem naredit. V nekem trenutku vem, da mi je zdravnica (ki je vodila moj porod, dr. Samojlenko Durič) rekla, da bomo rodili. In jaz v tistem – Pa sem dovolj odprta? Me je samo pogledala, gospa, če ne bi bili, ne bi mogli rodit.

No, zadnjih 15min je bila bolečina. Bosiljeva mi je razlagala naj dam noge narazen, mene pa je v mišico noge taaaakiiii krč. Ji jaz razlagam, da ne morem, da krč, ona meni: zdaj ni časa za krč. In je ona primila noge narazen. Prvi popadek, pritisnem, Bosiljeva je pomagala, je bila glavica zunaj. Smo čakali drugi popadek, potisnem, je bila mala zunaj.

Pa je tu

Takoj so jo dali name in potem… Smo čakali. Meni je bilo grozno, bila sem že cela panična, ker… izkušnja s Teotom, sem imela že cel film v glavi, Jan me miri, da sej bo, Bosiljeva mi razlaga, da ima še čas, in potem… Najlepši zvok! Najprej je nekaj zakašljala, potem pa se dejansko začela jokat. Joj, kakšno olajšanje! Mislim, da sva jokala oba z Janom.

V vsej tisti paniki smo VSI pozabili na matične celice. Potem, ko je nekdo rekel, da lahko zdaj Jan prereže popkovino, sem se spomnila na njih. Na srečo je bilo še dovolj krvi za shranjevanje, ‘ta glavno’ pa je dobila mala.

Celoten porod je trajal nekje 4 ure. Od prvega popadka do iztisa. V porodni sobi smo bili slabi 2 uri. Hudo je bilo mogoče pol ure. Če ne bi imela ovite popkovine, bi lahko rekla, da je bil sanjski porod! In s tem tudi krasna porodna zgodba¨.

Na koncu so sicer za vsak slučaj poklicali pediatrinjo, ki jo je pogledala in rekla, da je ok in da lahko ostane. Tako sem dobila te urice po porodu, ki sem si jih tako zelo želela. Najlepše jo je bilo gledati, kako plazi proti zizi.

In tukaj je bila, naša Eva, drobižek s svojimi 2800g in 50cm. In nam pokazala, kaj nam je manjkalo!

Xoxo, A.