Najina pot do zanositve ima več delov in je trajala skoraj dve leti. Vse se pa je začelo, ko sem menjala ginekologinjo in prišla v Slovensko Bistrico. Tukaj se res posvetijo pacientki (oba, tako ginekolog kot ginekologija, pa tudi sestre so srčice!), te poslušajo in pomagajo.
Najina pot do zanositve
PRVI DEL – Prvi pregled pri novem ginekologu
Prvi pregled pri novem ginekologu seveda ni samo pregled, temveč tudi pogovor. In med pogovorom pride tudi do vprašanja zaščite. Ki je pri nama praktično ni bilo, pazila sva samo na plodne dneve, ki pa so pri meni reeees izraziti, Jan je vedel prej kot aplikacija. To ni zdaj 1 dan, temveč skoraj 10dni sva pazila. No, ko sem to omenila, je gin rekla, da to ni zanesljiva zaščita in da bi me poslala v ambulanto za neplodnost. Ok, pa greva.
DRUGI DEL – Ambulanta za neplodnost
Ker je bilo ravno poletje in so imeli vmes ‘počitnice’, sva na pregled čakala kar nekaj časa. Spomnim se, da sem bila noro živčna, pa takrat še sploh nisva tako prav zares razmišljala o otroku. Šla sva v Maribor in prišla po okrilje dr. Gavrič Lovrec. Ki se ji na tem mestu resnično zahvaljujem za njeno prijaznost in razumevanje! Najprej so naju poslali na 1001 preiskavo. No, Jan je imel 2, jaz pa vseh ostalih 999. Kri, urin, ultrazvok 3x, itd., itd.
Ko se vse to dogaja, te počasi pa začne glodat misel, kaj pa če je res kaj narobe, a bova sploh lahko imela otroke, a bo treba it na umetno oploditev in KAKO DOLGO BO TO VSE SKUPAJ TRAJALO?!? Poslušala sva vse srečne in nesrečne zgodbe, razmišljala, do kot sva sploh pripravljena it v želji po otroku (no, tukaj predvsem jaz), a sva morda za posvojitev?, kaj pa zdaj…? No, to se je po glavi vrtelo predvsem meni, Jan me je pa poskušal umirit, da naj ne prehitevam dogodkov, da bova videla, kako in kaj.
Končno je prišel čas za obisk ambulante za neplodnost. Izvidi so pokazali, da je z nama praktično vse ok. Jan je bil super, jaz sem imela zalogo in vse kot treba. Zdravnica je zaradi določenih zadev predlaga LAPAROSKOPIJO. To je operacija v splošni narkozi, pri kateri ti s pomočjo kamere pregledajo vse tam spodaj. V trebuh naredijo tri mini reze in to je to. Uh! Kar malo me je sram, ko se spomnim svojega skorajda paničnega napada, ko je to povedala. Enostavno… Nisem želela na operacijo.
No, tokrat sem iz ambulante šla prestrašena, brez prave ideje, a bom šla ali ne bom šla na operacijo. Grozno me je bilo strah narkoze, operacije, bolečine in okrevanja. Z Janom sva se o tem pogovarjala na dolgo in široko in na koncu prišla do ugotovitve, da se gre za moje zdravje in da je boljše, da zdaj pogledajo, kaj se dogaja, kot pa da čez čas ugotovijo kaj hujšega, saj bi se lahko razvil tudi rak.
TRETJI DEL – Laparoskopija
Tako je padla odločitev, da na operacijo grem. Pa ni bil ravno cilj pot do zanositve, temveč predvse, zdravje. V osnovi sva se odločila, da za to ne poveva nikomur. V bolnici bi bila približno tri dni, prvi dan, da me izstradajo, dan operacije in potem bi me spustili domov. Tako sem februarja odšla v bolnico. Na prihodu so mi vzeli kri, opravili osnovne preglede in… ugotovili, da se je v roku parih mesecev moja ščitnica odločila, da ima dovolj pravilnega delovanja in da je čas, da gre spet malo mimo. In ni bilo nič z operacije…
Vmes je prišla korona, poletje, junijski dopust, julija nisem prišla na vrsto, avgusta pa sem končno spet stala na vratih sprejema. Tokrat malenkost bolj pomirjena kot prvič, saj sem prvič videla punce po laparoskopiji in ni bilo tako grozno, kot sem si jaz v svoji glavi predstavljala. Tokrat je kri (juhuhu!) štimala, v sobi sem imela top cimro, s katero sva se pol noči presmejali in nekako pozabili na svojo ‘usodo’. O laparoskopiji bom več govorila kasneje, tukaj samo povem, da so našli izrastline ter neprehodne jajcevode, mi zaradi tega enega odstranili, drugega pa očistili in naredili prehodnega ter me spustili domov.
ČETRTI DEL – Čakanje na pregled v ambulanti za neplodnost
Termin sva dobila decembra, od avgusta do decembra sva bila tako prepuščena sama sebi. Naravna zanositev je bila še zmeraj možna, saj je en jajcevod še zmeraj tu in dela. Ampak realno, po vsem, kar je bilo… Vmes sva se sicer trudila, da se ne bi preveč obremenjevala s vsem skupaj, ampak lahko mi verjameš, da je to kar težko…
PETI DEL – Ambulantna za neplodnost, spet…
Jaz sem ta decembrski termin že težko čakala, ker me je res zanimalo, kaj bo. Upala sem, da ne bo treba na IVF in iskreno, nisem bila prepričana, ali sem pripravljena iti čez to ali ne. Žal je bila po besedah zdravnice to najboljša pot do zanositve in vpisala sva se na čakalno listo – nekje 3 mesece so nama rekli.
ŠESTI DEL – Test nosečnosti in… PLUS
Decembra pa menstruacije kar ni in ni bilo. Ni mi prvič zamujala, tako da nisem bila preveč vznemirjena. Ko pa sem januarja končno naredila test pa šok! POZITIVEN JE! In tako se je najina pot do zanositve končala.
Xoxo, A.
