Pred kratkim me je ogled filma I feel pretty resnično pretresel. In mi možgane prestavil v višjo prestavo. Ko že par dni razmišljam o sporočilu in poanti filma in premlevam. Zato bi danes rada napisala par besed o
SAMOZAVESTi.
Pa najprej nekaj besed o filmu. Govori namreč o preprosti punci, z nekaj kilogrami preveč, ki ob udarcu v glavo začne videt v ogledalu drugo osebo – lepo, popolno. In zaradi tega se začne obnašat in oblačit čisto drugače kot pred udarcem. Kaj ji to na koncu prinese, vam ne bom izdala, je pa to film, katerega ogled zagotovo priporočam. Seveda je treba vedet, da je film komedija in so obvezni pretirani komedijski vložki, ampak sporočilo ostaja.
Jaz sama zase lahko rečem, da sem dokaj sramežljiva oseba. S staranjem (ali odraščanjem) pa zmeraj bolj spoznavam, da je to brezveze. In mi več ni problem sama sesti v gostilno in naročit pijačo, koga poklicat ali pa se z nekom pogovarjat. Velik del je k temu pripomogel tudi blog in razni dogodki, kjer se pač… more pogovarjat, haha.
Ampak nekoč pa ni bilo tako… Na telefon sem se oglašala samo določenim posameznikom, raje sem stala zunaj, pred gostilno in čakala, kot sama sedela za mizo in nekoč pred davnimi časi, sem se skrivala za oblačili. Vidiš, moja koža ni popolna. In ni popolna samo na obrazu, tudi po telesu imam mozoljčke, izpuščaje in rdeče pikice. In včasih sem celo leto hodila skrita v dolgih rokavih in dolgih hlačah. Obraz sem skrivala pod tonami pudra in hodila naokoli z obrazom uprtim v tla. V osnovni šoli sem celo hodila po res daljši poti, da ne bi šla mimo bližnje srednje šole in srečala koga.
Potem pa smo začeli hodit ven, po diskotekah, spoznavat druge ljudi in… sem počasi (ampak res počasi) prišla do spoznanja, da ljudi ne zanima toliko kako IZGLEDAM, temveč KAKO se obnašam. V družbi so vedno bile popularne samozavestne punce, punce, ki so se pogovarjale in bile središče dogajanja. In nikogar ni motilo, če je imela mozolje, kak kilogram preveč ali pa ne ravno najbolj ravne zobe. In to pomembno!
Jaz sem potrebovala kar nekaj časa, da sem ugotovila, da sem takšna kot sem. In da se zdaj ličim iz veselja in ker mi paše, ne pa zato, da bi kaj skrila. In da se lahko oblačim kot jaz želim, pa čeprav je moja koža pikasta in ne ravno idealna. In da vsi, ki jim to ne paše, niso moj problem! In da so ljudje, ki jih moje ‘pomankljivosti’ ne motijo. In me imajo kljub temu radi. Kljub temu? Na koncu dneva večina ljudi tega sploh opazi ne!
Zato, ti, ki to bereš, nehaj se skrivat in začni uživat v svoji podobi! Tanki lasje? Velik nos? Štrleča brada? Kilogrami, kakršnikoli pač so? PA KAJ! Lepa si, lepe smo! Uredi se tako, da se ti dobro počutiš in začni uživat. Pa kaj, če so bedra bolj močna, obleči oblekico! Pa kaj, če ni oblin, tudi ti lahko nosiš oprijeto majico z izrezom! Pa kaj, če so na koži rdeče pikice, obleci kratko majico in pozabi danes na puder! LEPA SI <3
Pokukaj iz svoje lupine in očaraj okolico s svojo samozavestjo in osebnostjo. Začni z malimi koraki, nasmehni se mimoidočemu, naslednjič nekomu pomežikni, spoznaj novo prijateljico, hodi po svetu z dvignjeno glavo in nasmeškom na obrazu.
Xoxo, A.
