Danes bi rada govorila o družini in podedovanih stvareh. Ne vem, kako je to v navadi pri vas, ampak v moji družini so se stvari vedno podarjale naprej. Oblačila, nakit, otroške reči, nič, kar je bilo še uporabno, ni nikdar šlo v koš, ampak naprej nekomu drugemu. In tega se držimo še danes. Čeprav manj pogosto, ker smo vsi že dovolj veliki, da oblačil več ne prerastemo, ampak jih znosimo, in ker imamo vsak svoj modni stil.
Za moj rojstni dan sem od očeta dobila darilo, ki ga bom hranila na posebnem mestu. Dobila sem namreč njuna poročna prstana, ki sta že nekaj časa visela na steni. Zakaj? Mami so otekali prsti in nošenje za njo ni bilo več prijetno. Jaz si ju želim postaviti v škatlico in v vitrino, kjer me bosta zmeraj spominjala na njiju. S prstanoma pa sem dobila tudi dve škatli maminega nakita. Broške, zapestnice, verižice in prstani. Krasen nakit, ki ga bom z veseljem nosila. Iz kupa sem tisti dan izbrskala samo eno – čudovito uro s paski iz biserov. Krasna, majhna, elegantna.
Drugo darilo, o katerem ti želim povedati več, pa mi je dal moj stric. Odkar sem bila najstnica in me je začela zanimati moda, me je vsako leto peljal v Seiersberg, kjer sem si lahko izbrala moje darilo. In povabil me je tudi letos. Mislim, da mu bo zaradi tega žal še naslednjih par let, hihi. Z mano nakupovanje namreč ni izredno zabavno in mislim, da sem stricu in teti (pa tudi mojemu fantu) tisto soboto izpila vse živce. Sem namreč izreeednooo zahtevna kar se oblačil tiče in redkokaj najdem kos, za katerega z lahkoto rečem, ja to bi pa imela. Ko smo pregledali že dober del nakupovalnega središča, ko sta začela stric in teta že obupovat in ko sta na koncu moška odšla po svoje (Media Markt v zgornjih nadstropjih je zatočišče, ko postane prehudo), se je teta spomnila, Mango.
Prva stvar, ki sem jo zagledala, so bili prekrasni škornji. Črni, prek kolen in edini. S strahom sem pogledala številko (ker pri čevljih ponavadi nimam sreče in moje številke prve zmanjka) in kdo bi si mislim, prava je! Takoj sem si jih obula in paradirala z njimi po trgovini. Vmes mi je teta prepovedala, da jih kupim, dokler jih ne vidi še moj fant. Kot da je imel kakšno besedo pri nakupu, haha.
Med čakanjem, da se moška končno pridevata do Manga (ja, meni se je zdela cela večnost) je teta brskala še dalje, jaz sem bila zaposlena s hojo gor in dol v mojih novih škornjih. Ob prihodu strica in mojega fanta pa je našla še “it-piece”. Moj plašč. Siv, eleganten, lep. Narejen zame, kot se je izrazil stric. Moje rojstnodnevno darilo. In vsi s(m)o si oddahnili, dan je bil rešen!
Imaš ti kakšno posebno rojstnodnevno darila, s posebno zgodbo? A si tudi pri vas podarjate predmete, ki jih ne uporabljate naprej?
Beautiful outfit and pics! I like your blog, wanna follow each other?:)
https://julesonthemoon.blogspot.it
Thanks for sharing such a informative post with us, keep sharing
Best makeup studio in Lucknow
Best makeup artist in lucknow